Rutte pred vrhom zveze Nato: Naš cilj ni agresija, ampak pripravljenost na grožnje

Dan pred začetkom zasedanja voditeljev držav članic zveze Nato v Haagu je pred medije stopil generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte. "Zavezništvo se sestaja v zgodovinskem trenutku. Zaradi vse večje grožnje naši varnosti in ob tem, ko svet postaja vse bolj nevaren, bodo voditelji sprejeli odločitve, ki bodo okrepile kolektivno obrambo in varnost, zavezništvo pa bodo naredile še močnejše in smrtonosnejše," je poudaril Rutte.

Ključni dogodek tokratnega vrha je podpis dogovora o novem načrtu investiranja držav članic zavezništva v obrambo, po katerem bodo morale države do leta 2035 prispevati 5 odstotkov BDP za obrambo. 3,5 odstotka bodo morale namenjati vojaškim zmogljivostim 1,5 odstotka pa bodo lahko namenile za krepitev lastne odpornosti.

"Zagotoviti moramo vse potrebno, da se lahko zavezništvo ubrani in odvrača katerokoli grožnjo," je dejal Rutte in dodal, da Rusija še vedno predstavlja največjo grožnjo zavezništvu.

Prav zaradi tega morajo države članice zavezništva okrepiti in razširiti obrambno industrijo, predvsem pa povečati proizvodnjo streliva in oklepnih vozil, je poudaril. Generalni sekretar zveze Nato je dejal, da so točna določila, kaj vse bo zajeto v dogovor o povečanju obrambnih izdatkov označena s stopnjo velike tajnosti, pa je na novinarski konferenci vendarle izdal nekaj podrobnosti.

Zveza Nato bo morala vsaj petkrat povečati lastne zmogljivosti na področju zračne obrambe, izdelati oziroma kupiti več tisoč enot oklepnih vozil za zagotavljanje zaščite in mobilnosti vojakov. Rutte je izpostavil potrebo po velikem povečanju zalog streliva, ki bo pomagalo zagotoviti pripravljenost na morebitne grožnje, in izboljšanju vojaške mobilnosti in pomorske infrastrukture.

Kot je dejal, bo povečanje lastnih obrambnih zmogljivosti prineslo številne gospodarske koristi, saj bodo naložbe v obrambo ustvarile nova delovna mesta in spodbujala tehnološke inovacije.

Zveza Nato po Ruttejevih besedah ostaja glavni steber podpore Ukrajini v vojni proti Rusiji, vrha voditeljev zavezništva se bo namreč udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. "Še naprej moramo zagotavljati, da ima Ukrajina vse, kar potrebuje za obrambo danes in odvračanje groženj v prihodnosti. Naša podpora Ukrajini je neomajna in bo trajala," je zatrdil Rutte.

V luči nedavnih zaostritev napetosti med Izraelom in ZDA na eni strani in Iranom na drugi strani je Rutte dejal, da je stališče zveze Nato glede iranskega jedrskega programa že dlje časa zelo jasno: "Iran ne sme razviti jedrskega orožja."

Poudaril je, da so zaveznice Iran že večkrat pozvale, naj Teheran izpolni svoje obveznosti iz pogodbe o neširjenju jedrskega orožja. Dodal je še, da je Iran tudi "močno vpleten" v vojno v Ukrajini, saj naj bi Rusiji dobavljal drone, ki jih kremeljski režim uporablja za napade na ukrajinske civiliste.

Ob koncu novinarske konference je generalni sekretar zveze Nato dejal, da bodo vojaška in obrambna vlaganja okrepila zavezništvo in ga naredila pravičnejšega, pri čemer bo odgovornost med državami članicami bolj uravnoteženo porazdeljena. Poudaril je, da cilj zavezništva ni večja agresija, temveč pripravljenost na odziv na katerokoli grožnjo.

Voditelji držav članic bodo dogovor o povečanju obrambnih izdatkov potrdili v sredo na vrhu zavezništva, v slovenski delegaciji pa bosta poleg premierja Roberta Goloba še zunanja ministrica Tanja Fajon in obrambni minister Borut Sajovic.

"Slovenija bo še naprej odgovorna članica zavezništva, pri čemer bomo sredstva vlagali premišljeno, z mislijo na dejanske potrebe ljudi – moč razumemo kot modrost in varnost kot pot do miru," je v odzivu na predvideno povečanje obrambnih izdatkov na 5 odstotkov poudaril premier Golob.